»Na prve dirke smo prišli kot gozdni Jožeki, s starimi motorji, raztrgano opremo …«
Predstavitev najboljše ekipe v sezoni 2017 – MD Motomirči MX Bel Ray
Zgodba se je začela povsem amatersko, leta 2010, ko je Miran Jezovšek – po domače Mirči, registriral MD Moto Mirči. »Kot mulec sem s tremi prijatelji hodil k njemu v trgovino po rezervne dele za motorje (Miran ima svoj servis in trgovino v Slovenskih Konjicah, op.p.) in tam se je začelo. Izmenjavali smo izkušnje, sanjali, kaj bi, ko bi … Pa nas je spravil skupaj, zagrizene motoriste izpod Pohorja, ki se nismo več želeli preganjati po gozdovih in travnikih, pač pa smo bili zreli za organizirano legalno vožnjo. Za dirke!« pove Klemen Jakop, zgovoren član društva. Slednje je v svoji zgodovini štelo tudi že skoraj 30 članov, sedaj pa je to ekipa trinajstih tistih ‘Tapravih’ prijateljev.
Vsi so Štajerci, doma na razdalji 20 kilometrov: Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Vojnik, Dobrna. Najstarejši med njimi je ‘ata’ Miran, letnik 1976, najmlajši jih imajo tudi dve desetletji manj. A ne glede na razlike, tiste v letih in izkušnjah, v klubu ne poznajo hierarhije … »Resda je Mirči predsednik društva, a če naš ustroj primerjam s firmo, lahko rečem, da smo pri nas vsi direktorji in vsi delavci,« pove Klemen ter ponosno doda, da delujejo kot ena velika družina: »Treniramo, dirkamo, jemo, trpimo in se veselimo skupaj. Lahko se pohvalimo, da nas podpira veliko slovenskih podjetij. Vsak izmed nas se potrudi po svoji najboljši močeh, da pridobi sponzorje.«
Družijo se, kolikor jim čas dopušča, v želji, da ostanejo čim bolj povezani, pa so se prav v začetku letošnjega leta odločili, da bodo vsaj enkrat mesečno sestankovali na malo drugačen način kot do sedaj. Namesto na stolih in za mizo bodo debatirali med hojo v hrib ter tako sočasno poskrbeli za rekreacijo in snovanje novih klubskih idej. Pozimi so, roko na srce, bolj leni glede treniranja, čeprav je skoraj vsaka njihova novoletna zaobljuba povezana z »več in bolj zagnano«. Ko se začne sezona, se na treningih dobivajo ob sobotah in to skupaj z družinami. Imajo številčen podmladek, nekaj izmed malčkov ima tudi že svoje motorje: »Za otroke si res želimo, da bodo v moto športu kdaj lahko posegali po vrhunskih rezultatih. Morda komu od njih lahko uspe, ker nam pač ne more več. Začeli smo prepozno in v dosti težjih pogojih.« Kako konkretno? »Na prve dirke smo prišli kot gozdni Jožeki, s starimi motorji, raztrgano opremo … Ampak za nas je bilo pomembno samo to, da smo lahko šli. Motorji so imeli tudi po 500, 600 ur. Če bo ‘crknu’, bo ‘crknu’. Bomo pa pač ‘šraufali’, smo si rekli in samo ‘gas’.« Danes za generalne servise na dosti boljših motorjih poskrbi Miran, tista manjša opravila pa uredijo sami. In prav uživajo, ko se dobijo, da lahko skupaj ‘šraufajo’, menjajo polomljene plastike ali kako drugače brkljajo po motorju.
Možakarji so res zanimivi. O tem priča ogromno zgodb, prigod, navad … Ena izmed večjih, ki je že prerasla v ritual, je predpriprava na dirko. »Včasih se sami sebi smejimo, kakšni bedaki smo. Dirka je v soboto, mi pa komaj čakamo, da lahko že v petek čim prej odidemo iz službe. Potem se nas ene pet vedno dobi skupaj in začnemo nalagati motorje. Najprej spakiramo enega, se odpeljemo k drugemu, naložimo vse njegovo, gremo k tretjemu …,« s tistim posebnim žarom v očeh pove Klemen. »Včasih se zgodi, da se komu ne ljubi in bi raje nalagal sam zase, potem, ko sledi tisti odločen večinski ‘Ne, ni izvedljivo’, pa se zasliši: Ja, pa dobr’, najboljš’, da vam še ‘gate’ spakiram!« Tu in tam seveda pade kakšna šala tudi na račun znamke motorjev, ki jih vozijo, sploh če ne ‘kresne’ v prvo. »Pa daj že vrzi stran tega ‘kitajca’,« je opazka, ki jo dobro poznajo. 
Na dirkah, ki jih organizira Moto zveza Slovenije, jim je najbolj všeč odsotnost nezdravega rivalstva in hladnih odnosov. »Na dirkah Enduro Cross Country sploh ni važno, kako si oblečen, kakšen motor voziš, vsak lahko pristopi do vsakega, izmenja izkušnje, dobi pomoč oz. nasvet … Preko 200 nas je na prizorišču in občutek imaš, da smo vsi eno. Na dirkah državnega prvenstva v motokrosu tega ne moreš doživeti! To je tisto, kar nas vleče naprej. Ta homogenost, ta želja po prijetnem druženju enako mislečih.« Na vsaki dirki imajo s seboj gasilske klopi in mize, da imajo lahko skupne obroke, na vsaki dirki so parkirani skupaj, na vsaki dirki se držijo plana … No, če jim le kaj ne pade v vodo. Kot recimo lani v Ribniku, ko so ‘neplansko’ ostali do nedelje in noč preživeli kar pod zvezdami. »Po sobotni dirki smo šli samo še nekaj spit, potem pa smo se v nedeljo zjutraj zbudili tam, kjer smo v soboto parkirali. Na travi.« Živela spontanost, ali kako bi lahko rekli temu?!
TOP REZULTATI:
2016 – podprvak Peter Leber (silver)
2016 – 3.mesto Štefan Pungartnik (silver)
2017 – podprvak Peter Leber (gold)
2017 – najboljša ekipa po mnenju MZS
ČLANI MD Motomirči MX Bel Ray:
Miran Jezovšek – veteran gold + trial
Klemen Jakop – bronze
Štefan Pungartnik – silver
Mitja Pungartnik – silver
Andrej Vidmar – silver
Andrej Leber – silver
Peter Leber – diamant
Nace Vivod – bronze
Tadej Preložnik – broze
Vinko Hren – bronze
Matej Vrhovnik – trial
Žan Obreza – bronze
Luka Jošt – bronze